Mednarodni simpozij študentov muzikologije in ostalih humanističnih ved
Misel o glasbi v zadnjih treh desetletjih
Uradni jezik simpozija: slovenščina, angleščina
12. in 13. novembra na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani prirejamo mednarodni simpozij študentov muzikologije in ostalih humanističnih ved. Na tem simpoziju lahko sodeluje vsak izmed študentov zgoraj omenjenih ved, ki ga tema simpozija privlači na tak ali drugačen način, zato vas vljudno vabimo k sodelovanju.
Znanstvena misel o glasbi – publicistični diskurz o glasbi
Avtorske poetike – popularna glasba in misel o njej
Podobno kot umetniško ustvarjalnost sta tudi misel o glasbi zadnjih treh desetletij zaznamovala postmoderna razsrediščenost in pluralizem. Slednja sta se znotraj znanstvene misli o glasbi manifestirala v formiranju tako imenovane Nove muzikologije, hkrati pa gre iskati podobne vzporednice tudi v splošnem razpravljanju o glasbi in avtorskih poetikah.
Ker nam širina in raznosmernost posameznih področij razmišljanja o glasbi ne omogočata dovolj homogenega uvida vanje, je potrebno predvsem preučiti razmerja med najmanj dvema temeljnima ravnema recepcije in produkcije glasbe.
Vprašanja akademskega muzikološkega in etnomuzikološkega diskurza ter vprašanja interdisciplinarnosti in multidisciplinarnosti v raziskovanju in pisanju o glasbi pogosto ostajajo zunaj pragmatične misli o glasbi, kakšno širijo različne oblike publicističnega vsakdanjika, pogosto zaznamovanega s preobrazbo sodobnega medijskega prostora. Tako se postavlja vprašanje, katere vrednote so v ospredju v znanstvenem raziskovanju glasbenih fenomenov in katere prevladujejo v dnevnem kulturno-informativnem obtoku ter kakšna so njihova medsebojna razmerja.
Še bolj razdrobljena glasbena produkcija zadnjih treh desetletij prav tako terja preizpraševanje misli o glasbi, ki se razprostira na širokem diapazonu avtorskih poetik skladateljev in mnogih drugih ustvarjalcev glasbe. Kaj in na kakšen način želijo doseči ustvarjalci, kakšni nazori in vrednote jih pri tem vodijo, kako na to vplivajo spremembe estetike reprodukcijskih in distribucijskih pogojev, predvsem pa kakšna je misel o glasbi skladateljev ter kakšna ustvarjalcev popularnih in alternativnih glasbenih praks, v kakšnem odnosu so ter kaj je popularnost v glasbi v času zbliževanja »visoke« in »popularne« kulture – vse to in še mnoga druga so vprašanja, ki jih sprožata tematska sklopa mednarodnega srečanja študentov muzikologije, h kateremu so vabljeni tudi študentje drugih humanističnih in umetniških usmeritev.
Simpozij je namenjen praktičnemu preizkušanju in izpopolnjevanju študentov v znanstveno-raziskovalnem delu, razvijanju sposobnosti prepoznavanja relevantnih glasbenih in glasboslovnih fenomenov ter njihove interpretacije, obenem pa tudi ustvarjanju novih in utrjevanju že vzpostavljenih mednarodnih študijskih povezav.
Vse zainteresirane pozivamo, da pošljejo prijavo z osnovnimi osebnimi podatki (ime in priimek, podatke o študiju in kontaktni naslov) in povzetkom, ki naj vsebuje opis vsebine referata in metodologije dela (do 300 besed). Prijave sprejemamo do 10. septembra 2009, na naslov tjasa.ribizel@gmail.com, obvestilo o uvrstitvi na simpozij pa boste prejeli do 15.9.2009.
Iskreno se veselimo sodelovanja z vami!
Znanstvena misel o glasbi – publicistični diskurz o glasbi
Avtorske poetike – popularna glasba in misel o njej
Podobno kot umetniško ustvarjalnost sta tudi misel o glasbi zadnjih treh desetletij zaznamovala postmoderna razsrediščenost in pluralizem. Slednja sta se znotraj znanstvene misli o glasbi manifestirala v formiranju tako imenovane Nove muzikologije, hkrati pa gre iskati podobne vzporednice tudi v splošnem razpravljanju o glasbi in avtorskih poetikah.
Ker nam širina in raznosmernost posameznih področij razmišljanja o glasbi ne omogočata dovolj homogenega uvida vanje, je potrebno predvsem preučiti razmerja med najmanj dvema temeljnima ravnema recepcije in produkcije glasbe.
Vprašanja akademskega muzikološkega in etnomuzikološkega diskurza ter vprašanja interdisciplinarnosti in multidisciplinarnosti v raziskovanju in pisanju o glasbi pogosto ostajajo zunaj pragmatične misli o glasbi, kakšno širijo različne oblike publicističnega vsakdanjika, pogosto zaznamovanega s preobrazbo sodobnega medijskega prostora. Tako se postavlja vprašanje, katere vrednote so v ospredju v znanstvenem raziskovanju glasbenih fenomenov in katere prevladujejo v dnevnem kulturno-informativnem obtoku ter kakšna so njihova medsebojna razmerja.
Še bolj razdrobljena glasbena produkcija zadnjih treh desetletij prav tako terja preizpraševanje misli o glasbi, ki se razprostira na širokem diapazonu avtorskih poetik skladateljev in mnogih drugih ustvarjalcev glasbe. Kaj in na kakšen način želijo doseči ustvarjalci, kakšni nazori in vrednote jih pri tem vodijo, kako na to vplivajo spremembe estetike reprodukcijskih in distribucijskih pogojev, predvsem pa kakšna je misel o glasbi skladateljev ter kakšna ustvarjalcev popularnih in alternativnih glasbenih praks, v kakšnem odnosu so ter kaj je popularnost v glasbi v času zbliževanja »visoke« in »popularne« kulture – vse to in še mnoga druga so vprašanja, ki jih sprožata tematska sklopa mednarodnega srečanja študentov muzikologije, h kateremu so vabljeni tudi študentje drugih humanističnih in umetniških usmeritev.
Simpozij je namenjen praktičnemu preizkušanju in izpopolnjevanju študentov v znanstveno-raziskovalnem delu, razvijanju sposobnosti prepoznavanja relevantnih glasbenih in glasboslovnih fenomenov ter njihove interpretacije, obenem pa tudi ustvarjanju novih in utrjevanju že vzpostavljenih mednarodnih študijskih povezav.
Vse zainteresirane pozivamo, da pošljejo prijavo z osnovnimi osebnimi podatki (ime in priimek, podatke o študiju in kontaktni naslov) in povzetkom, ki naj vsebuje opis vsebine referata in metodologije dela (do 300 besed). Prijave sprejemamo do 10. septembra 2009, na naslov tjasa.ribizel@gmail.com, obvestilo o uvrstitvi na simpozij pa boste prejeli do 15.9.2009.
Iskreno se veselimo sodelovanja z vami!
ORGANIZACIJA
ŠTUDENTSKI KOORDINATOR/VODJA SIMPOZIJA:
Tjaša Ribizel
PROGRAMSKI ODBOR:
Primož Trdan – Ljubljana
Srdjan Atanasovski – Beograd
Tjaša Ribizel – Ljubljana
Vilena Vrbanič – Zagreb
Editha Morscher – Graz
Žiga Fabbro – Ljubljana
Blanka Šafkova- Brno
ORGANIZACIJSKI ODBOR:
Tjaša Ribizel, Primož Trdan
Ni komentarjev:
Objavite komentar